Biti starš je ena najtežjih vlog v življenju. Zanjo ne dobimo navodil, vanjo smo vrženi in se skušamo znajti po svojih najboljših močeh. Biti ob otroku je hkrati najlepše in najtežje, saj lahko otrok v nas zbudi čustvene viharje in pretrese, ki jih nismo pričakovali in jih ne znamo obvladati.
Družina je sistem, v katerem so vsi člani med seboj povezani. Ko pride do težav pri enem, to pogosto vpliva na vse ostale. Družinska terapija ponuja varen prostor, kjer skupaj raziskujemo odnose, razrešujemo nesoglasja in krepimo povezanost.

Namen družinske terapije ni iskati krivca, temveč razumeti dinamiko, ki se v družini odvija. Terapevtski proces pomaga članom družine slišati in razumeti drug drugega, izboljšati komunikacijo ter oblikovati bolj podporne in spoštljive odnose.
V psihoterapijo se vključijo tisti člani družine, ki si tega želijo in so pripravljeni sodelovati. Udeležba vseh ni nujna, je pa pogosto zelo koristna, saj vsak posameznik prispeva svoj del v skupno zgodbo.

Namen družinske terapije je razumeti naše doživljanje in čustva, ki nastajajo ob otroku in iskati prave odzive nanje.